Zgodovina

Zgodovina gospodarjenja z gozdom na zgornjem Gorenjskem je zelo obsežna. Medtem ko GG Bled izhaja iz podjetja,

ustanovljenega leta 1948, je zgodovina gospodarjenja z gozdno posestjo veliko daljša.

leto 1961

Nova upravna stavba GG Bled

50-ta leta

Izdelava lesa z ročnim orodjem ("amerikanka" in sekira)

50-ta leta

Sečnja "na suš" - pridobivanje lubja

50-ta leta

Lupljenje smrekovih hlodov

50-ta leta

Smrekovo lubje, pripravljeno za odvoz

50-ta leta

Sečnja "na suš" in priprava smrekovega lubja

50-ta leta

Skladovnica lubja

50-ta leta

Razžagan les po sečnji "na suš"

50-ta leta

Vlačenje lesa s konji v snegu

60-ta leta

Uvajanje traktorjev za spravilo lesa

50-ta leta

Ročno nakladanje lesa na kamion

50-ta leta

Ročno nakladanje drv na prve kamione

50-ta leta

Podpora ("čevelj") na gravitacijski žičnici

50-ta leta

Voziček gravitacijske žičnice

50-ta leta

Spodnja postaja gravitacijske žičnice

50-ta leta

Nošnja drv z "bosanskimi" konji

50-ta leta

Les, skladiščen v "zimske kupe"

50-ta leta

Ročno nakladanje lesa na kamion

50-ta leta

Prihod sezonskih delavcev na Mrzli studenec

50-ta leta

Bivališče gozdnih delavcev

50-ta leta

"Amerikanka" - predhodnica motorne žage

50-ta leta

Žaga "amerikanka", ki jo je za delo treba pripraviti

50-ta leta

Podiranje dreves z amerikanko pozimi

50-ta leta

Izdelava skodel

50-ta leta

Izdelava skodel

1963

Prvo državno tekmovanje gozdnih delavcev na Bledu

Vabimo vas, da si ogledate dokumentarni film o dejavnosti GG Bled iz leta 1966:

In še novejši dokumentarno-izobraževalni film, ki je bil posnet ob 70. obletnici Gozdnega gospodarstva Bled:

Zgodovina v letnicah:
1004	Posest na Pokljuki, Jelovici in Mežakli dodeli briksenškim škofom nemški cesar Henrik II.
1782	Cesar Jožef II razpusti veliko samostanov, ki so imeli tudi gozdove, med njimi je tudi kranjski verski sklad.
1803	Posest je po cesarskem ukazu podržavljena in vključena v kameralni fond.
1837	Izdelan je bil prvi znani gospodarski načrt za Pokljuko, ki ga je izdelal češki gozdar Hieronim Ullrich.
1838	Cesar Ferdinand vrne posest briksenški škofiji.
1858	Briksenška škofija proda posest fužinarju Viktorju Ruardu.
1871	Viktor Ruard proda posest Kranjski industrijski družbi.
1876	Gozdarske uprave so začele delovati v Radovljici in na Bledu.
1883	Lambert von Pantz dogradi enovrvno, samotežno gozdarsko žičnico iz Soteske v Blatni graben, ki je najstarejši tovrstni ohranjen objekt na svetu.
1888	Carl Posch izdela gospodarski načrt za Pokljuko z veljavnostjo 1888-1908.
1895	Avstrija kupi za potrebe kranjskega verskega sklada 26.454 ha gozdov na Pokljuki, Jelovici in Mežaklji.
1910	Uprava gozdov se iz Radovljice preseli v Bohinjsko Bistrico.
1939	Ljubljanska nadškofija dobi v last posest kranjskega verskega sklada.
1946	Vlada LRS ustanovi pet gozdnih gospodarstev (med drugimi tudi gorenjsko) z nalogo, da gojijo in izkoriščajo državne gozdove, ki so jim bili dani v upravljanje ter da predelujejo les v okviru lastnih lesnih obratov.
1947	Posest je nacionalizirana in prenesena v uporabo Gorenjskemu gozdnemu gospodarstvu - predhodniku GG Bled.
1947	Začne se izgradnja cestne povezave med Selško dolino preko Rovtarice v Bohinjsko Bistrico.
1948	Ustanovljena je delovna organizacija GG Bled.
1952	Pod okrilje GG Bled je vključeno Gozdno gospodarstvo Kranj, ki postane leta 1953 ponovno samostojno.
1953	GG Bled se izloči iz registra državnih podjetij in postane gospodarska organizacija s samostojnim financiranjem.
1959	V GG Bled začnejo uporabljati prve motorne žage in uvajati traktorje za spravilo lesa.
1961	Na podlagi projekta, ki ga je izdelal eden od pionirjev povojne arhitekture - Danilo Fürst, gradbena enota GG Bled v času od 1959-1961 zgradi upravno stavbo GG Bled na Ljubljanski cesti 19 na Bledu, kjer je še danes sedež podjetja.
1963	GG Bled prevzame gospodarjenje z gozdovi v zasebni lasti.
1974	Oblikujejo se temeljne organizacije združenega dela (TOZD) za družbene gozdove, temeljne organizacije kooperantov (TOK) za zasebne gozdove in delovna skupnost skupnih služb (DSSS).
1975	Obratovati začne mehanizirano skladišče lesa v Bohinjski Bistrici.
1976	Zgrajen je delavski center v Bohinjski Bistrici - delavci se iz bivališč po revirjih v gozdu preselijo v dolino.
1983	Obratovati začne drugo mehanizirano skladišče lesa na Rečici.
1986	Zgrajen je drugi delavski center na Rečici.
1991	Na osnovi zakona o denacionalizaciji ljubljanska nadškofija vloži zahtevo za vračilo nacionaliziranega premoženja.
1993	Na osnovi zakona o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov RS postanejo družbeni gozdovi državni in z njimi do pravnomočnosti denacionalizacijskih odločb gospodari Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS.
1994	Na osnovi zakona o gozdovih (1993) je konec skupnega gospodarjenja v družbenih in zasebnih gozdovih. Stari GG Bled se razdruži v javno službo Zavod za gozdove, kmetijsko gozdarsko zadrugo GOZD Bled ter novi GG Bled.
1994	UE Jesenice izda prvo denacionalizacijsko odločbo.
1997	Agencija Republike Slovenije za prestrukturiranje in privatizacijo izda odločbo o vpisu lastninskega preoblikovanja v sodni register in GG Bled postane delniška družba.
2001	GG Bled podpiše s Skladom kmetijskih zemljišč in gozdov koncesijsko pogodbo za gospodarjenje z državnimi gozdovi na območju blejskega gozdno-gospodarskega območja.
2004	GG Bled kot prvo gozdarsko podjetje v Sloveniji uvede za posek in spravilo lesa strojno sečnjo s kompletno tehnologijo (harvester in forwarder).
2006	GG Bled prevzame družba Metropolitana d.o.o., ki je v 100-odstotni lasti ljubljanske nadškofije. Spremeni se pravno-organizacijska oblika družbe iz d.d. v d.o.o.
2007	GG Bled prejme certifikat FSC za gospodarjenje z državnimi gozdovi.
2008	GG Bled doseže rekordno prodajo lesa v višini 188.391 kubičnih metrov.
2010	GG Bled prejme certifikat FSC z gozdovi v lasti Nadškofije Ljubljana.
2016	Podjetje pridobi licenco za prodajo lesa s PEFC certifikatom.
2016	Z dnem 30.6.2016 se je iztekla koncesija za gospodarjenje z državnimi gozdovi.
2018	S 87 zaposlenimi se odkupi in odpremi 736.809 kubičnih metrov lesa in pri tem doseže čiste prihodke od prodaje v višini 60.604.698 EUR.