Pravilna priprava lesa, preverjanje ponudb in poznavanje postopkov odkupa so temelj dobrega posla za obe strani.
Vsakdo od nas je vsaj enkrat v življenju nekaj kupoval ali prodajal. Pri tem si vedno želimo, da bi nakup ali prodajo opravili čim ugodneje. Lastnik lesa želi doseči čim višjo ceno, odkupovalec lesa pa porabiti čim manj. Dejstvo je, da morata biti za uspešno sklenjen posel zadovoljni obe strani.
Slovenija spada med gozdarsko zelo razvite države, zato je trgovanje z lesom pri nas že dolgo prisotno. S spremembami Zakona o gozdovih so se razmere na trgu lesa močno spremenile. Iz zasebnih gozdov so na trg začele prihajati večje količine lesa, z njimi pa se je povečevalo tudi število trgovcev. Lastniki gozdov so tako dobili več možnosti izbire odkupovalcev lesa, hkrati pa je odločitev postala zahtevnejša, saj večja izbira pogosto pomeni tudi težjo odločitev. Pri prodaji lesa nam lahko pomagajo naslednji osnovni napotki:
Pred sečnjo navežite stik s potencialnimi odkupovalci lesa
Že pred sečnjo se pozanimajte o okvirnih cenah, povpraševanju po posameznih drevesnih vrstah, zahtevanih dolžinah hlodovine in drugih pogojih odkupa.
Pravilno pripravljen les
Če les pravilno podremo, skrojimo in pripravimo za odvoz, lahko njegovo vrednost bistveno povečamo. Razmerje med vrednostjo najslabše in najboljše kakovosti je pri iglavcih najmanj 1 : 10, pri listavcih pa kar 1 : 25. Lepo in pravilno pripravljen les naredi dober vtis na odkupovalca lesa ter izboljša pogajalski položaj lastnika lesa.
Trezen premislek
Nikoli se ne odločajte prenagljeno in ne popuščajte pritiskom odkupovalcev lesa. Lastnik lesa je tisti, ki sprejme končno odločitev.
Cenik
Od več potencialnih odkupovalcev lesa poskusite pridobiti cenik v pisni obliki. Tako boste imeli dokaz o dogovorjenih cenah in možnost primerjave ponudb.
Klasiranje
Čeprav imate cenik že v rokah, je priporočljivo, da se s potencialnim odkupovalcem lesa sprehodite ob pripravljenem lesu. Tako vam lahko na konkretnih primerih pokaže, v kateri kakovostni razred namerava razvrstiti posamezne hlode. Na ta način preverite njegova merila za klasiranje. Visoke cene na ceniku namreč ne koristijo veliko, če odkupovalec lesa les razvršča v nižje kakovostne razrede.
Plačilni rok
Pozanimajte se o plačilnem roku. Krajši kot je rok, ugodnejša je ponudba. Zelo pomembno pa je tudi, da odkupovalec lesa dogovorjene roke spoštuje. Koristno je pridobiti informacije od nekoga, ki je temu odkupovalcu lesa že prodajal les.
Pavšalno nadomestilo
Če ste do njega upravičeni, vam mora odkupovalec lesa priznati pavšalno nadomestilo v višini 8 % od vrednosti lesa po ceniku.
Pravilna izmera
Z odkupovalcem lesa se predhodno dogovorite o načinu izmere lesa. Posebej pomembni so dolžinski odbitki in odbitki premera zaradi lubja. Manj kot je teh odbitkov, ugodnejši so pogoji za lastnika lesa.
Dolžinski odbitki so lahko največ 2 %. Dolžina hlodovine, predvsem pri listavcih, se mora meriti z merilnim trakom. Premer se meri s kljunastim merilom natančno na centimeter, pri čemer se izmerjene vrednosti zaokrožujejo navzdol.
Po normativih znašajo odbitki zaradi lubja pri smreki in jelki v povprečju 2 cm, pri rdečem boru nekoliko več. Pri listavcih znašajo od 1 do 2 cm, pri hrastu pa od 3 do 5 cm. Vsak hlod se meri posamično.
Število hlodov na tovornjaku se mora ujemati s številom izmerjenih hlodov na prevzemnici. Predhodno se pozanimajte tudi o načinu merjenja drobnega lesa (celulozni les, brusni les, drva, goli ipd.). Pomembno je, ali se količina določa s tehtanjem, oceno ali izmero. Z odkupovalcem lesa je treba vnaprej uskladiti tudi merske enote, v katerih so izražene cene (m³, tona, prm, ATT ipd.).
Prisotnost pri nakladanju
Če je le mogoče, bodite prisotni pri nakladanju lesa oziroma za to pooblastite drugo osebo. Tako boste imeli boljši pregled nad potekom prevzema.
Potrdilo o izmeri
Od odkupovalca lesa vedno zahtevajte potrdilo o prevzemu lesa. Na njem morajo biti navedeni podatki o odkupovalcu lesa, količina lesa, njegova vrednost ter datum prodaje. Prevzemnico morata podpisati tako odkupovalec lesa kot lastnik lesa.
Različni tovornjaki za prevoz lesa
Za prevoz lesa se uporabljajo različne vrste tovornjakov, na katere se nalagajo različne količine lesa.
Vlačilci s priklopnikom se uporabljajo za prevoze na daljše razdalje. Nanje se običajno naloži od 28 do 32 m³ hlodovine iglavcev, od 23 do 25 m³ hlodovine listavcev ter od 26 do 30 ton drobnega lesa.
Prikoličarji se uporabljajo predvsem za prevoz krajšega lesa, zlasti hlodovine listavcev, medtem ko so polprikoličarji namenjeni prevozu daljše hlodovine.
Za vse vrste tovornjakov velja, da skupaj s tovorom ne smejo presegati skupne mase 40 ton. Dejanska količina naloženega lesa pa je odvisna od prevzemnika in prevoznika. Če ste bili prisotni pri izmeri hlodovine, ne bi smelo biti dvomov o pravilnosti izmere. Pri prodaji lesa, kjer se količina določa s tehtanjem, od odkupovalca lesa vedno zahtevajte tehtalni list.
Če upoštevamo navedena priporočila, uspešna prodaja lesa praviloma ne bi smela izostati. V nasprotnem primeru lahko nastanejo dvomi in nezadovoljstvo, kar običajno pomeni, da ena od pogodbenih strani s poslom ni bila zadovoljna